Zanimivosti

Kako dovolj dobro poskrbeti za higieno čebelarske opreme in orodja?

Med družinami čebel se povzročitelji bolezni predvsem širijo s trosi ter sporami. Slednje se prenašajo s čebele na čebelo, in sicer pri opravilih, ki potekajo v panju. Daleč najhitreje pa se okužbe čebel lahko širijo z ropom družine, ki je obolela. Ne nazadnje se bolezni čebel lahko širijo še z okuženimi iztrebki, okuženim medom, preko različnih zajedavcev.

Vsekakor lahko bolezni pri svojem delu raznašajo tudi čebelarji. Najpogosteje pri premeščanju in menjavanju okuženega satja, pri združevanju obolelih družin, prav tako z opremo ter orodjem, ki je bilo v stiku s kuživom. Če se čebelarji omenjenemu želijo čim bolje izogniti, morajo pri svojem delu obvezno vzdrževati izjemno visok nivo higiene.

  1. Osebna higiena čebelarja

Pri skrbi higiene v čebelarstvu je zagotovo v ospredju najprej osebna higiena čebelarja. Pri tem mislimo na čista delovna in zaščitna oblačila, obutev, na čiste in urejene roke. Če čebelar sumi na bolezen, si mora roke umiti ter razkužiti pred pričetkom dela in po opravljenem delu. Enako velja, če bolezen že izbruhne.

Razkužilo mora biti čim bolj kakovostno ter ne sme poškodovati kože. Žal pa razkužila ne učinkujejo na spore hude gnilobe, zato mora čebelar v tem primeru uporabiti še rokavice za enkratno uporabo.

  1. Razkuževanje panjev

Prav tako se morajo razkuževati panji, ki so pred ponovno naselitvijo. S pomočjo čebelarskega dleta je potrebno temeljito odstraniti nanose voska ter propolisa. Natančno očiščeni panj se nato obžge s plinskim gorilnikom – toliko, da les nekoliko potemni. V primeru da panj ni dobro očiščen, njegova notranjost lahko zagori.

Najtemeljiteje se panji lahko razkužijo, če ga približno deset minut kuhamo v vrelem 3-odstotnem natrijevem lugu. Pri takšnem opravilu mora čebelar obvezno uporabljati kemično odporne rokavice, predpasnik iz gume, gumijaste škornje, pokrivalo ter očala. Upoštevati je treba še vsa navodila za varno delo.

  1. Razkuževanje satja

Satje se praviloma razkužuje z namenom, da se uničijo spore. Zloži se v zaboj ali pa v omaro ter v odprti plastični posodi doda 80-odstotno ocetno kislino. Za vsak liter prostornine sta potrebna dva mililitra tovrstne kisline. Zaboj se neprodušno zapre in pusti učinkovati približno pet dni. Preden se satje vrne v družino, ga je potrebno še temeljito prezračiti.

Satje, ki je okuženo s sporami hude gnilobe, se ne razkužuje, saj ga je potrebno obvezno uničiti.

  1. Higiena krmilnikov in napajalnikov

Ključnega pomena v čebelarstvu je vsekakor tudi skrbna in pravilna higiena napajalnikov ter krmilnikov. Slednje je treba po končani sezoni krmljenja pobrati iz panjev ter temeljito očistiti. Pospravi se jih v suho skladišče. Pred ponovno rabo jih je treba še enkrat temeljito razkužiti.

V napajalnikih s stoječo vodo, je možnosti za prenos bolezni toliko več. Daleč najbolj primerni so zato napajalniki na podtlak ali pa takšne zasnove s počasi tekočo ali pa kapajočo vodo. Ta namreč lahko kar sproti odnaša nesnago ter morebitne povzročitelje bolezni. Napajalnike je treba pogosto dobro očistiti, občasno tudi razkužiti.

  1. Čiščenje tal v panju

Tudi tla v panju se morajo večkrat očistiti, in sicer s pomočjo ustreznih sredstev. Ta morajo učinkovito uničevati glivice ter druge vrste škodljivcev.

Prostor pred čebelnjakom pa se primerno razkuži kar s pomočjo živega apna, lahko tudi z 1 % raztopino modre galice. Vse skupaj je treba primerno prelopatiti.