Če se želite lotiti čebelarjenja, morate poskrbeti za primerno opremo, orodje in priprave. Izbira in izvedba omenjenega je odvisna zlasti od velikosti ter usmeritve panoge. Že ob samem začetku čebelar potrebuje nekaj osnovnih pripomočkov, ki mu pomagajo olajšati delo in ga obvarovati pred piki čebel.
Na splošno lahko čebelarske pripomočke razdelimo v tri večje skupine. To so osebna oprema, orodje in priprave.
-
Osebna oprema
Osebna oprema je potrebna za čebelarja začetnika, prav tako za čebelarja z več panji. V to kategorijo opreme sodita pokrivalo ter zaščitna mreža. Pokrivalo je lahko povsem samostojno ali pa je pripeto skupaj na klobuk s štirimi krajci. Mreža mora biti primerno oddaljena od obraza, biti mora črne barve in omogočati učinkovit pogled skozi mrežo. Obenem naj bo primerno redka, da lahko prepušča dovolj zraka.
Čebelar mora imeti tudi svetlo in če je le možno platneno obleko ali haljo. Rokavi morajo biti stisnjeni z elastiko, enako velja za hlačnice na hlačah. Pomemben del osnovne opreme so še zaščitni čevlji. Za učinkovito zaščito rok pa mora imeti posebne rokavice z ustreznimi rokavniki. Nad dlanmi morajo biti gumirane, da lahko učinkovito varujejo pred morebitnimi piki.
-
Orodje
Primerno izbrano čebelarsko orodje predstavlja čebelarjevo podaljšano roko ter učinkovito zmanjšuje direktni stik s čebelami. Za odpiranje panjskih delov, ki so zalepljeni s propolisom, potrebuje panjsko ali amerikansko dleto. Slednje je zlasti uporabno tudi pri nakladnih panjih, in sicer za ločevanje posameznih naklad, pozneje še za uspešno odmikanje satja ob pregledovanju družin. Obenem se lahko uporablja tudi za odstranjevanje prizidkov iz voska.
Za odstranjevanje oziroma za ometanje čebel s satja ob točenju, za čiščenje drugih čebel po pregledu družin v AŽ-panju se rabi omelce. To mora biti narejeno iz srednje trde žime. V takšne namene se prav tako lahko koristno uporablja gosje pero ali pa vejice pušpanovega grma. Slednje namreč s svojo aromo pomirja čebele. Za čiščenje dna panja se uporablja grebljica na daljšem ročaju. Namesto tega se lahko uporabi tudi preprosto prirezana letvica, s katero prav tako čebelar lahko dovolj temeljito očisti vse vogale na panjskem dnu. Dobrodošle so tudi posebne klešče za izvlačenje satja. Pri panjskem čiščenju si ne nazadnje lahko uspešno pomagamo tudi s pleskarsko lopatico.
Za AŽ-panje je značilno, da se pri delu pogosto uporablja tudi stojalo za satje oziroma kozica. Pripomoček je torej potreben za skladanje medenega satja pred ometanjem, prav tako ob jesenskem ter spomladanskem temeljitem pregledovanju družin in ob iskanju matice. Da satje lahko lažje premikamo, mora tovrstno stojalo imeti večje razstojišče. Za mirnejše delo pri čebelah čebelar potrebuje primeren izvor dima. Ta torej pomirja čebele. V tem primeru so na primer dobrodošli kadilniki z mehom v najrazličnejših izvedbah.
Za točenje medu iz AŽ-panjev je potrebna posebna oprema – poleg kozice ter omelca še sipalnik, ki je lahko lesen. Pri nakladnih panjih je za ometanje primerna prazna naklada. V večjih čebelarstvih se za odstranjevanje čebel uporabljajo leseni okvirji, na katere je pritrjena klobučevina. Nanjo se nakapa karbolna kislina, ki odganja čebele iz medišč. Med točenjem je pri roki dobro meti poseben zaboj za prenašanje medenega satja iz točilnice. V času rojenja je potreben še pripomoček za ogrebanje rojev, ki mora imeti zadosti dolg nastavek. Pred točenjem je treba medenemu satju odstraniti medne pokrove. V ta namen se uporabljajo posebne vilice, pokrovce pa lahko enako hitro in učinkovito odstranimo tudi s posebnim nožem. Z njim se lahko odstranjuje še podaljšane medene celice.
Če je satje postavljeno na primerno stojalo, je njegovo odkrivanje še toliko lažje. Na mreži se zbirajo odcejeni pokrovci. Pod njo pa je izcejen med. Sodoben način točenja narekuje točilo. To je centrifuga za izmet medu oziroma izmetalnica. Na voljo je več vrst točil, ki se med seboj razlikujejo po številu satov. Med točenjem je nujno takojšnje čiščenje, za kar lahko učinkovito poskrbijo enojna ali dvojna sita ali pa prekatni čistilniki. Če točeni med še ni povsem zrel, ga je treba hraniti v zorilnikih. Ti predstavljajo posebne ovalne posode z mrežastimi pokrovi.
Sodobno čebelarstvo narekuje tudi uporabo pitalnikov. Na voljo je več vrst takšnih pripomočkov. Pri AŽ-panjih so pitalniki vgrajeni v okence v plodišče. Za dodajanje večjih količin pa so dobrodošla ustrezna lesena korita, v katera se lahko nalije tudi do tri litre sladkornega sirupa. Če se slednji uporabljajo za dražilno krmiljenje, je potreben še poseben plavač za preprečevanje hitrega odvzema sirupa.
Za manjša čebelarstva je dobra izbira sončni topilnik, s katerim lahko na dovolj ugoden način pridemo do voska. Med pripomočke za čebelarjenje se prišteva še pribor za označevanje matic. Ta praviloma sestoji iz štirih barv ter mrežice za priprtje matice med barvanjem in sušenjem barve. Če maticam pristrižemo krila, se lahko takšnemu pripomočku tudi izognemo.
Čebelarstvo, ki je usmerjeno v zbiranje cvetnega prahu, potrebuje smukalnik. Takšna priprava pomaga delno odstranjevati cvetni prah z zadnjih nogic čebel ter se takoj po tem tudi primerno osuši. Za dodatni inventar se prištevajo tudi najrazličnejši zabojniki za prenašanje suhih čebel. Ne smejo manjkati niti matičnice za prenašanje ali za dodajanje matic.